Dobro je vedeti, kaj točno obsega bolniška odsotnost, kako ravnati v primeru nezmožnosti dela in pa tudi, da nas lahko med odsotnostjo z dela naključno preverjajo, ali smo res bolni ali samo izkoriščamo naše pravice. Berite dalje in spoznajte nekaj koristnih informacij, ki jih mora vedeti vsaka delovna aktivna oseba!
Kaj je bolniška odsotnost?
Vsi poznamo tisti občutek, ko je bilo v zadnjem obdobju vsega preveč, hrbet pa nam na surov način sporoča, da danes ne bomo vstali iz postelje. Tedaj vemo, da nam ne preostane nič drugega, kot da izostanemo z dela in se sprijaznimo, da je pred nami t. i. bolniška odsotnost.
Bolniška odsotnost je definirana kot vsakršna začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodbe, nege ter drugih zdravstvenih vzrokov. Je posebna oblika socialne varnosti, ki naj bi pripomogla k ozdravitvi bolnika ter mu zagotavljala denarno nadomestilo za čas, ko ni zmožen opravljati svojega dela. Kot pravica vsakega delavca, zaposlenega ali samozaposlenega, je v ta namen navedena v zakonu o delovnih razmerjih, medtem ko je pravica do prejemanja nadomestila plače zapisana v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter v pravilniku o zdravstvenem zavarovanju.
Kolikšna je povprečna bolniška odsotnost v Sloveniji?
V praksi obstajata dva ekstrema — ljudje se bodisi takoj odpravimo na bolniško, ali pa se na delo odpravimo bolni, saj si ne moremo privoščiti bolniške odsotnosti. Danes si bomo pobližje ogledali prvo situacijo, in sicer v kolikšni meri Slovenci koristimo bolniški stalež.
Najbolj aktualni podatki, ki so na voljo s strani državnih organov, segajo v čas pred epidemijo, tj. v leto 2019. Delež bolniške odsotnosti je v letu 2019 znašal 4,9 % od razpoložljivih dni, pri čemer so bolniški stalež večkrat koristile ženske kot moški. Zaradi bolniške odsotnosti zaposlenih je bilo leta 2019 izgubljenih skupno 16.242.330 koledarskih dni.
V primerjavi z letom 2018 se je odstotek zdravstvenega absentizma povečal za kar 10 %. Povečanje je bilo zaznati v vseh starostnih skupinah, najbolj med zaposlenimi starimi od 55 in 59 let.
Trajanje bolniške odsotnosti
Z dela smo lahko odsotni manj ali več dni, odvisno od vrste bolezni ali poškodbe. Krajši ali daljši čas bolniškega staleža vpliva tako na to, kako zaposleni in samozaposleni ravnamo v primeru odsotnosti kot tudi na to, kdo prevzame izplačevanje denarnih nadomestil.
Kratkotrajna bolniška odsotnost do 3 dni
V letu 2020 je začel veljati Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) in z njim tudi nov ukrep — pravica do kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni. Zaradi bolezni smo lahko odsotni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki nam ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.
Za čas kratkotrajne odsotnosti smo kot zaposleni upravičeni do nadomestila plače, ki ga izplača delodajalec, ki nato zahteva refundacijo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). ZZZS delavcu refundira izplačano nadomestilo v breme proračuna. Te pravice do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni in posledičnega povratka sredstev ne morejo uveljavljati samostojni zavezanci za prispevek.
Ukrep je stopil v veljavo zaradi oteženega dostopa do osebnega zdravnika v času epidemije korona virusa. Poraja se vprašanje, ali bo tovrstna praksa ostala tudi v prihodnje, saj šibkejše bolezni, kot je npr. prehlad, izginejo v roku parih dni, zanje pa pogostokrat ni potrebno obiskati zdravnika.
Bolniška odsotnost do 30 dni
Po treh dneh kratkotrajne bolniške odsotnosti moramo delavci nujno obiskati osebnega zdravnika, saj lahko le slednji ugotovi in odobri našo začasno nezmožnost za delo. V tem primeru govorimo o bolniški odsotnosti do 30 dni, pri kateri delavci upravičenost do odsotnosti z dela dokazujemo z bolniškim listom. Slednjega od leta 2020 naprej osebni zdravniki izdajajo v elektronski obliki. Bolniški list moramo obvezno pridobiti, ne glede na to, ali smo samozaposleni ali (redno) zaposleni, saj bomo le tako upravičeni do denarnega nadomestila v času naše odsotnosti z dela.
Kaj točno pa se zgodi z našimi rednimi prihodki? Pravico do nadomestila plače v času začasne zadržanosti od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovanci, ki so v delovnem razmerju, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, družbeniki osebnih družb, družbeniki družb z omejeno odgovornostjo in ustanovitelji zavodov, če so družbeniki družb oziroma ustanovitelji zavodov poslovodne osebe, ki opravljajo poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic, vrhunski športniki in vrhunski šahisti, rejniki ter kmetje, če so za to pravico zavarovani, pod določenimi pogoji pa tudi brezposelne osebe.
Pomembno je izpostaviti le, da denarno nadomestilo in prispevke zaposlenim osebam v primeru bolniški odsotnosti do 30 dni krije delodajalec, medtem ko si jih more samozaposleni kriti sam — in to iz lastnih prihrankov.
Bolniška odsotnost nad 30 dni
Če so soočamo s hujšo boleznijo ali poškodbo, potem smo kot delavci lahko odsotni z dela tudi več kot mesec dni. V primeru bolniškega staleža, ki traja dlje od 30 dni in v vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje, začasno nezmožnost za delo ugotavlja in odobri komisija, ki jo določi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Imenovani zdravnik ZZZS o nezmožnosti za delo ugotavlja na podlagi medicinske dokumentacije, pridobljene s strani osebnega zdravnika in na podlagi morebitnega pregleda zavarovane osebe. Odločitev nato sprejeme najpozneje v 8 dneh od prejema informacij. Kot smo omenili zgoraj, tedaj denarna nadomestila za čas odsotnosti zaposleni in samozaposleni prejemamo s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Preverjanje delavca med bolniško odsotnostjo
Bolniška odsotnost delavca predstavlja breme bodisi delodajalcu ali Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Logično je, da se morata oba zavarovati pred primeri nepoštenega izkoriščanja bolniške odsotnosti s strani delavcev. Zaradi številnih tovrstnih primerov v praksi, ko so zaposleni med bolniškim staležem opravljali pridobitno prakso ali odpotovali izven domačega kraja, se vse več delodajalcev v sumljivih okoliščinah odloča za nadzor zaposlenega.
Kdaj lahko delodajalec sprejme odločitev za nadzor? Kadar sumi, da izkoriščamo bolniško odsotnost za druge namene. Nadzor lahko izvede sam ali za to najeme detektiva. Slednji lahko zbira le tiste informacije, ki jih dovoljuje zbirati Zakon o detektivski dejavnosti. V primeru suma sme od pristojnega zdravnika pridobiti le naše podatke o obstoju in času trajanja bolniškega staleža, ne pa tudi o postopku zdravljenja. Delodajalec ima pravico do nadzora le v prvih 30 dneh trajanja bolniške odsotnosti. Čeprav samozaposleni do 30 dni samega sebe najverjetneje ne bo preverjal, lahko pa pričakuje morebiten obisk laičnega nadzornika ZZZS pri bolniški, daljši od 30 dni.
Kaj je eBOL?
Še nekaj let nazaj smo morali delavci pridobiti fizični bolniški list in ga dostaviti svojemu delodajalcu, samozaposleni pa Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Z digitalizacijo zdravstvenega sistem pa je bolniški list prešel iz papirne v elektronsko obliko.
Elektronski bolniški list ali eBol je kratica, ki poimenuje elektronsko potrdilo o upravičeni začasni zadržanosti od dela. Izda ga osebni zdravnik, delavec pa lahko do njega dostopa z digitalnim potrdilom na ZZZS-jevem portalu za zavarovance. Delavci s to novo uredbo ne potrebujejo več papirnate listine, izjeme so le tisti zaposleni, katerih delodajalci nimajo pravne podlage za uporabo sistema SPOT (sistem za izdajo elektronskega potrdila). To so:
- zaposleni pri fizičnih osebah;
- zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih v Sloveniji;
- nekatere osebe, ki so v delovnem razmerju na območju Slovenije pri osebah, ki opravljajo poklicno dejavnost kot edini in glavni poklic (npr. zaposleni pri verskem uslužbencu);
- kmetje,
- verski uslužbenci,
- sočasne zaposlitve, samozaposlitve ter družbeniki v drugi državi članici EU.
Slednji prejmejo izpisan eBOL, ki je pripravljen na običajnem belem papirju formata A4.
Kaj pa višina denarnega nadomestila?
Uredbe, pogoji koriščenja in druge posebnosti o bolniškem staležu vsebujejo še kar nekaj podrobnosti, ki vam jih bomo razkrili v naših prihodnjih člankih. Spremljajte našo spletno stran in Facebook profil ter ne zamudite drugih koristnih vsebin z naše strani. Če pa vas zanima, kako lahko z malo denarja poskrbite, da ne boste nikoli ostali brez prihodka v času bolezni ali poškodbe, preberite več o Fondu. Mi krijemo vaš hrbet.