Kaj pomeni imeti popoldanski s. p.?

Ali ste redno zaposleni in se igrate z idejo, da bi zaslužili nekaj denarja na strani? Tega se je seveda pametno lotiti na legalen način — z registracijo dodatne dejavnosti v popoldanskem času oz. s popoldanskim s. p.-jem, ki ga lahko odprejo le tisti, ki so zaposleni za poln delovni čas. Kako pa sploh poteka registracija in kolikšne prispevke je treba plačevati?

V nadaljevanju smo za vas strnili najbolj ključne in najbolj aktualne informacije, ki jih morate vedeti, preden odprete popoldanski s. p. 

Kaj pomeni popoldanski s. p.?

V vsakodnevnih pogovorih se beseda popoldanski s. p. redno uporablja, a ko jo iščemo v pravnih besedilih, ne obstaja. Zakaj? Ker je to zgolj in samo pogovorni izraz. Pravilno poimenovanje je samostojni podjetnik z registrirano dopolnilno dejavnostjo, ki je sicer redno zaposlen — za poln delovni čas (40 ur na teden), in prispevkov za socialno varnost ne krije sam, temveč zanje skrbi njegov delodajalec. 

Kdo ima lahko popoldanski s. p.?

Popoldanski s. p. je primeren za vse tiste, ki so v rednem delovnem razmerju in imajo plačilo prispevkov za socialno varnost urejeno z zaposlitvijo v drugem podjetju. Tovrstne oblike dejavnosti se zato največkrat poslužujejo tisti, ki imajo dovolj prostega časa ob rednem delu, tisti, ki zaslužijo premalo, ali pa tisti, ki želijo ustvarjati na svojem. Mnogokrat je namreč ustanovitev s. p.-ja prvi korak na poti do lastnega podjetja. 

Kakšna je razlika med popoldanskim in navadnim s. p.-jem?

Pravni status navadnega in popoldanskega s. p.-ja je popolnoma enak, enako velja tudi za njegove dolžnosti in pravice. Edina razlika je pri plačilu prispevkov za socialno varnost — slednji so namreč nižji pri popoldanskem s. p.-ju, ki ima del prispevkov krit v sklopu rednega delovnega razmerja.

Kaj je bolje — avtorska pogodba ali popoldanski s. p.?

Ob primerjavi izplačil za delo preko avtorske pogodbe ali preko popoldanskega s. p.-ja je razvidno, da je avtorska pogodbe primernejša za občasna dela in manjše letne zneske. Popoldanski s. p. pa je bolj smiselno odpreti, kadar govorimo o rednih, višjih prihodkih, saj lahko zaradi obveznih mesečnih prispevkov leto hitro zaključimo v minusu. 

Koliko znašajo prispevki?

Če imate ali nameravate odpreti popoldanski s. p., potem si zabeležite 20. dan v mesecu. Do tega datuma je treba davčnemu uradu plačati mesečne prispevke za PIZ (prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) ter ZZ (prispevke za zdravstveno zavarovanje) za pretekli mesec. Prispevke je potrebno plačati tudi, če dejavnosti niste opravljali! 

Koliko znašajo prispevki v letu 2021? 

• ZPIZ — Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 38,68 evrov.
• ZZZS — Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije: 38,61 evra.

Skupno torej 77,29 evrov. V primeru, da je bil s. p. v preteklem mesecu odprt le 15 dni ali manj, ste zavezani k plačilu polovice zgornjega zneska.

Plačani prispevki se ne upoštevajo pri pokojninski dobi. Plačilo prispevkov iz naslova opravljanja dopolnilne dejavnosti krije le poškodbe, nastale pri opravljanju te dejavnosti. 

Ali izbrati navadni ali normirani popoldanski s. p.?

Pri odločitvi med navadnim ali normiranim s. p.-jem je treba upoštevati naslednje kriterije:

• višino letnih prihodkov (pri nizkih letnih prihodkih se zaradi uveljavljanje olajšave ne splača biti normirani s. p.);
• razmerje med prihodki in odhodki (manjše kot je razmerje, bolj se splača imeti navadni s. p., in sicer zaradi načina ugotavljanja davčne osnove);
• možnost uveljavljanja olajšav;
• normirani s. p. ne potrebuje računovodskega servisa, saj mu ni potrebno oddajati letnih poročil in pojasnil o poslovnem izidu. Edina dolžnost je, da vodi evidenco izdanih računov in evidenco osnovnih sredstev in da ob roku odda davčni obračun. Če pa je hkrati tudi zavezanec za DDV, mora voditi tudi evidence, ki so potrebne za obračunavanje DDV-ja, npr. knjigo prejetih in izdanih računov; 
• normirani s. p. je omejen pri zaslužku. Če v dveh zaporednih letih preseže 50.000 evrov letnega prometa, začne ugotavljati davčno osnovo po dejanskih odhodkih.

Kako ga odpreti?

Če je padla odločitev, da odprete popoldanski s. p., so naslednji koraki povsem enostavni. 

Pred odprtjem s. p-ja morate vedeti:

• Kakšno bo ime podjetja?
• Kje bosta sedež podjetja in poslovni prostor?
• Kaj bo vaša dejavnost in kako jo registrirati? Kakšni so pogoji za opravljanje dejavnosti?
• Kakšen je postopek registracije in kje jo opraviti?

Registracijo pričnete z vpisom v Poslovni register Slovenije, ki ji sledi prijava na FURS. 

V Poslovni register Slovenije se lahko vpišete hitro, enostavno in brezplačno:

• od doma — na portalu SPOT, za kar potrebujete digitalno potrdilo in zahtevano opremo;
• z obiskom točke SPOT;
• s posredovanjem prijave za vpis preko pošte, a pazite, da je vaš podpis na prijavi overjen.

O vpisu v poslovni register odloča AJPES:

• če je prijava za vpis popolna, AJPES izda sklep o vpisu. Pritožba je mogoča v osmih dneh od datuma vročitve;
• če je prijava za vpis nepopolna, AJPES zahteva dopolnitev v roku osmih dni;
• če oseba ne izpolnjuje pogojev za vpis, AJPES izda negativni sklep. Pritožba je mogoča v osmih dneh od datuma vročitve. 

Predlog za vpis lahko oddate največ en mesec pred začetkom delovanja. Datum začetka pa določite sami ob izpolnitvi prijave. Svojo dopolnilno dejavnost lahko začnete opravljati, ko ste vpisani v Poslovni register Slovenije.

Sledi odprtje ločenega transakcijskega računa na banki, prek katerega boste plačevali oz. prejemali denarna sredstva za posle, povezane s podjetjem. 

V osmih dneh po vpisu v Poslovni register Slovenije je potrebno opraviti prijavo na FURS. Davčnemu uradu morate torej sporočiti naslednje podatke:

• število in lokacije poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov,
• poslovne enote doma in v tujini,
• kapitalske naložbe doma in v tujini,
• številke računov v tujini,
• povezane osebe,
• osebo, ki vodi poslovne knjige,
• način vodenja knjig in v zvezi s tem priglasitev ugotavljanja davčne osnove (npr. vodenje knjig po dejanskih stroških ali pa vodenje knjig z upoštevanjem normiranih odhodkov),
• davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti.

Popoldanski s. p. ni samo popoldanska muha 

Popoldanski s. p. ni za vsakogar. V prvi meri ga lahko odprejo samo osebe, zaposlene za poln delovni čas, se pravi ni primeren za študente, upokojence in osebe, ki so zaposlene za krajši delovni čas. 

V drugi meri zaslužek od popoldanskega s. p-ja človeku ne more zagotavljati osnovnega življenjskega standarda, ampak lahko le izboljša njegov finančni položaj. V tretji meri so pogodbe, ki jih samozaposlene osebe sklepajo z naročniki, pogodbe civilnega prava, kar pomeni, da jih ne regulira zakonodaja in kolektivne pogodbe. Pred podpisom pogodbe se zato prepričajte o tem, s kom sodelujete: obvezno preverite boniteto delodajalca ali poslovnega partnerja. 

Pred odprtjem popoldanskega s. p.- ja pa se ne pozabite posvetovati tudi s partnerjem ali družino in vašim delodajalcem. Tako se boste izognili slabi volji in navzkrižju interesov.