Po statističnih podatkih je bilo v zadnjem četrtletju leta 2020 v Sloveniji delovno aktivnih  867.000 oseb, od tega jih je bilo samozaposlenih kar 102.000. Kar 11 % ljudi se torej spopada s pravno obliko dela, ki ima kar nekaj samosvojih zakonitosti. Danes si bomo pobližje pogledali predvsem eno področje — bolniška in s. p.

Berite dalje, saj bomo raziskali, kdaj se lahko samozaposleni zanesejo na nadomestilo za bolniško odsotnost, koliko le-ta znaša in kdaj morajo zanj kriti z denarjem iz lastnega žepa.

bolniška in s. p.

Kakšen je pravni položaj s. p.-jevca? 

Vsak, ki se odpravlja na pot samostojnega podjetnika ali že dalj časa dela preko s. p.-ja, se zaveda prednosti in pomanjkljivosti tovrstne oblike dela. Kako se samostojno podjetništvo razlikuje v primerjavi z (redno) zaposlitvijo na področju bolniške odsotnosti?

Pogodbe o zaposlitvi zaposlenim zagotavljajo večjo stopnjo gotovosti kot preostale pravne oblike dela. Omejujejo namreč razloge za odpoved delovnega razmerja, določajo odpovedni rok in delavcu zagotavljajo pravico do odpravnine. Opredeljujejo tudi minimalni dohodek v obliki minimalne plače in zavezujejo delodajalca k plačilu nadomestila plače v prvih 30 dneh bolniške odsotnosti.

Samozaposlene osebe ne uživajo enakih pravic. Pogodbe, ki jih sklepajo z naročniki dela, so namreč pogodbe civilnega prava. Slednjih ne regulirajo delovna zakonodaja in kolektivne pogodbe, saj predpostavljajo, da obe strani pristopata k pogodbi kot neodvisna in enakovredna partnerja. Skladno s tem, samozaposlenim v primeru bolniške odsotnosti do 30 delovnih dni ne pripada povračilo s strani zavoda. To pomeni, da morajo bolniško nadomestilo kriti z lastnimi sredstvi. Šele od 31. dneva dalje lahko zahtevajo, da ZZZS krije njihove prispevke in jim izplača nadomestilo plače.

Kdaj je s. p. upravičen do bolniškega nadomestila? 

V Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) lahko najdemo zapisano pravico do nadomestila za odsotnost z dela zaradi bolezni, ki jo lahko uveljavljajo vsi samozaposleni. A do njega so upravičeni le, če bolezen traja več kot 30 delovnih dni, kar pomeni, da si morajo prvih 30 delovnih dni bolniškega staleža poleg prispevkov kriti tudi lastno nadomestilo za plačo. 

Ta ureditev izhaja iz uredbe o delovnem razmerju, kjer plačilo nadomestila v prvih 30 dneh prevzame delodajalec. Samozaposlene osebe delodajalca nimajo, zato to breme pade nanje. Po 30 dneh kritje prispevkov prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), samozaposlenemu pa pripada tudi dnevno nadomestilo za začasno zadržanost od dela. Veliko ljudi meni, da je tovrstna ureditev diskriminatorna do samozaposlenih, še posebej zato, ker mnogo s. p.-jevcev zaradi strahu pred izpadom dohodka ali naročil pogosto dela tudi, ko so bolni.

Kdaj je s. p. upravičen do nadomestila že od prvega dne? 

Samostojni podjetnik je lahko do nadomestila za odsotnost z dela zaradi bolezni upravičen že od prvega dne, kadar:

  • gre za presaditev živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju;
  • gre za prostovoljno darovanje krvi na dan, ko samostojni podjetnik daruje kri  (drugi odstavek 167. člena ZDR-1);
  • je bilo za posamezno odsotnost z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačano nadomestilo v breme istega delodajalca v koledarskem letu za 120 delovnih dni (tretji odstavek 137. člena Zakona o delovnih razmerjih);
  • gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot 10 delovnih dni. Tedaj gre nadomestilo plače v breme obveznega zavarovanja od prekinitve dalje (četrti odstavek 137. člena Zakona o delovnih razmerjih).

Kolikšna je višina nadomestila za bolniško odsotnost pri s. p.-jih?

Kot samostojni podjetnik prebolite bolezen, ki vas je prikovala na posteljo za dlje kot 30 delovnih dni, sedaj pa vas zanima, koliko denarja boste dobili vrnjenega? Višina nadomestila je odvisna od višine zavarovalne osnove (od višine plačanih prispevkov za socialno varnost), razloga in trajanja začasne zadržanosti z dela. 

Nadomestilo za začasno zadržanost od dela znaša 80 % od osnove, pri čemer se za osnovo upošteva posameznikova povprečna osnova za plačilo prispevkov v preteklem koledarskem letu. V enostavnem pomenu besede: več plačanih prispevkov pomeni višje nadomestilo. V primeru poklicne bolezni ali poškodbe pri delu pa nadomestilo znaša 100 % omenjene osnove.

Kaj pa v primeru odsotnosti zaradi bolezni otrok?

Otroci, še posebej mlajši otroci, so bolni večkrat na leto. Ob mnogoterih virusih in bakterijah, ki krožijo v vrtcu ali v šoli, se vam lahko kaj hitro zgodi, da morate kot starš in samostojni podjetnik ostati doma. Za čas odsotnosti z dela zaradi nege otroka vam prispevke za socialno varnost plača ZZZS. Višina nadomestila pa je odvisna od starosti od otroka.

  • Za otroke do 7. leta starosti plača ZZZS nadomestilo plače za največ 15 delovnih dni.
  • Za starejše otroke do dopolnjenega 18. leta starosti pa ste upravičeni do nadomestila za največ sedem delovnih dni bolniške odsotnosti.

Določene izjeme veljajo, saj lahko osebni zdravnik samostojnemu podjetniku po potrebi podaljša pravico do nadomestila, in sicer za otroke do 7. leta starosti do največ 30 delovnih dni in do 14 delovnih dni za starejše otroke.

Kakšen je postopek za uveljavljanje pravice do bolniškega nadomestila?

Kot samostojni podjetnik morate najprej obiskati osebnega zdravnika in pridobiti potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela. Osebni zdravnik ustvari potrdilo v elektronski obliki (eBOL), dostopen je na spletnem portalu SPOT — med storitvami podjetja (Prenos e-bolniških listov eBOL). Na ZZZS morate nato vložiti vlogo za izplačilo nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, kjer je potrebno navesti tudi obdobje, za katerega želite izplačilo, in svoj transakcijski račun.

Kopijo obrazca je smiselno obdržati, saj ga potrebujete pri vnosu podatkov o obračunanih prispevkih na portalu eDavki. Na portalu izpolnite obrazec PODO-OPSVZ v rubriki 090 (Zadržanost od dela), pod razdelek “Prvi dan zadržanosti” vpišete datum prvega dneva bolniške odsotnosi, pod razdelek “Zadržanost za polni delovni čas od” pa datum zadnjega dneva.

Ali obstajajo alternativne oblike zaščite za s. p.-je na bolniški?

V skandinavskih državah se je že pred leti oblikoval nov model zavarovanja, ki se ne zanaša na delovno zakonodajo oz. državne organe, ampak na moč sodelovanja med ljudmi. Pred kratkim smo ga lahko pozdravili tudi v Sloveniji, in sicer pod imenom Fond.

Fond je nova oblika zaščite prihodka, ki temelji na skupinah od 25 do 50 ljudi. Vsak član skupine enkrat mesečno vloži določen znesek (33, 44 ali 60 evrov) na svoj lasten, namenski varčevalni bančni račun. Če zbolite vi ali katerikoli drug član vaše skupine, je za okrevanje poskrbljeno, saj prejme(te) nadomestilo za čas bolniške odsotnosti iz skupinskega fonda. Iz skupine lahko kadarkoli izstopite, denar, ki ste ga namenili za skupinski fond in ni bil porabljen za okrevanje vas ali drugega člana skupine, pa ostane v vaši lasti.

Bolniška odsotnost je manj ugodna za s. p.

Če potegnemo črto, moramo priznati, da je državna ureditev manj prijazna do samostojnih podjetnikov kot do zaposlenih. Vsaj v primeru bolniške odsotnosti do 30 dni. A k sreči lahko samozaposleni veliko storijo sami — varčujejo za primere krajših obdobjih bolezni, po 30 dneh pa se lahko poleg države zanesejo tudi na moč enako mislečih ljudi, kot dokazuje primer Fonda. Preverite več na naši spletni strani in Facebook profilu ter ne zamudite naših drugih koristnih vsebin.