nezmožnost za delo

Vsakega kdaj pa kdaj doleti, da se zjutraj zbudi z groznim glavobolom in bolečim grlom. Kaj sledi? Klic v zdravstveni dom in obisk osebnega zdravnika, ki vam izda odločbo o začasni nezmožnosti za delo oziroma o bolniški odsotnosti. Najverjetneje se boste v nekaj dneh počutili bolje in se vrnili na delovno mesto.

Kaj pa, če se zalomi in težave trajajo dlje kot 30 dni? Življenje se nam lahko v trenutku obrne na glavo in vsakega izmed nas lahko doleti bolezen ali poškodba, ki vodi v trajno nezmožnost za delo. V nadaljevanju smo za vas strnili najbolj ključne informacije, ki vam bodo v pomoč pri obvladovanju tovrstnih življenjskih situacij. 

Kakšna je razlika med začasno in trajno nezmožnostjo za delo?

Če se nam zgodi, da zaradi slabega počutja ne moremo opravljati svojega dela, osebnega zdravnika zaprosimo za bolniško odsotnost. Ta lahko traja samo nekaj dni ali pa tudi več mesecev. Trajanje naše nezmožnosti za delo je ključna informacija, ki odloča o vseh nadaljnjih postopkih, ki vas čakajo v zvezi z urejanjem nadomestila za odsotnost z dela. Je tudi kriterij, po katerem delimo nezmožnost za delo v 4 skupine:  

  • Kratkotrajna bolniška odsotnost (nezmožnost za delo) do 3 dni: Uveljavljamo jo lahko brez obiska osebnega zdravnika, do tri zaporedne delovne dni, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.
  • Začasna nezmožnost za delo do 30 dni: Začasno nezmožnost za delo, ki ne traja dlje od 30 dni, odobri vaš osebni zdravnik. Izda vam bolniški list, s katerim uveljavljate pravico do denarnega nadomestila v času vaše odsotnosti z dela.
  • Začasna nezmožnost za delo nad 30 dni: V primeru, da bolniška odsotnost traja dlje od 30 dni in v vseh drugih primerih, ko se nadomestilo plače izplačuje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, začasno nezmožnost za delo ugotavlja in odobri komisija, ki jo določi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). 
  • Trajna nezmožnost za delo: Trajna nezmožnost za delo nastane, ko pride do sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. V tem primeru vložimo predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja. 

Kako poteka postopek odločbe o začasni nezmožnosti za delo?

Vaš osebni zdravnik vam lahko odobri začasno nezmožnost za delo, ki lahko traja največ 30 dni. Če oceni, da po tem obdobju še niste zmožni vrnitve na delovno mesto in da razlogi za nezmožnost za delo še vedno obstajajo, mora pripraviti predlog za podaljšanje

Predlog naslovi na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki v nadaljevanju odloča o tem, če vam še naprej pripada odločba o nezmožnosti za delo. Na zavodu sprejmejo odločitev na podlagi dokumentacije, ki jo izbrani zdravnik s strani zavoda pridobi od vašega osebnega zdravnika. Če je potrebno, se opravi tudi osebni zdravniški pregled. O svoji odločitvi imenovani zdravnik ZZZS izda odločbo in sicer najpozneje v 8 dneh po prejemu zahteve oziroma predloga osebnega zdravnika. 

Če se vi ali vaš delodajalec ne strinjata z odločbo imenovanega zdravnika ZZZS, lahko v roku 5 delovnih dni po prejemu odločbe vložita pritožbo pri imenovanemu zdravniku ZZZS, ki je odločbo izdal. Pritožbo obravnava zdravstvena komisija ZZZS. Ne glede na vloženo pritožbo se mora zavarovanec ravnati skladno z odločbo imenovanega zdravnika ZZZS.

Kaj pa, ko je nezmožnost za delo trajna?

Trajna nezmožnost za delo nastane, ko pride do sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Pomeni, da se zmanjšajo možnosti za zagotovitev in ohranitev delovnega mesta ter za poklicno napredovanje. 

Trajna nezmožnost za delo oziroma invalidnost je lahko posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni ali bolezni in poškodbe izven dela. Postopek se začne tako, da podate predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Predlog se pošlje na naslov zavoda. Invalidnost ugotavlja invalidska komisija zavoda, ki vas glede na preostalo delovno zmožnost razvrsti v eno od treh kategorij invalidnosti. Kaj pomeni posamezna stopnja, preberite v nadaljevanju. 

Kategorija invalidnosti se določi glede na preostalo delovno zmožnost

Kot smo ugotovili v prejšnjem poglavju, vas v primeru trajne invalidnosti invalidska komisija razvrsti v eno izmed treh kategorij invalidnosti. Glavni kriterij razvrstitve je preostala delovna zmožnost. Poznamo naslednje 3 kategorije invalidnosti:

  • I.  kategorija: Ta kategorija pomeni splošno nezmožnost za delo in je podana tedaj, ko niste več zmožni opravljati organiziranega pridobitnega dela ali svojega poklica in niti nimate več preostale delovne zmožnosti. 
  • II. kategorija: Če je delovna zmožnost za poklic zmanjšana za petdeset odstotkov ali več. 
  • III. kategorija: Če niste več zmožni za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravljate določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, ali če je delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot petdeset odstotkov. Ta stopnja velja tudi za primer, ko še lahko delate v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa niste zmožni za delo na svojem delovnem mestu.

Trajna in popolna nezmožnost za delo vodi v invalidsko upokojitev

Izvedeli smo, kako postopati v primeru začasne in trajne nezmožnosti za delo in spoznali tri kategorije invalidnosti. Posamezna kategorija invalidnosti odloča o pravicah, ki vam pripadajo na podlagi preostale delovne zmožnosti (premestitev, delo s krajšim delovnim časom, poklicna rehabilitacija); ali pa (v primeru I. stopnje invalidnosti) pravici do invalidske pokojnine.  

Za pridobitev pravice do invalidske pokojnine mora biti ugotovljena ustrezna kategorija invalidnosti (I. stopnja), poleg tega pa morate izpolnjevati še nekatere druge pogoje:

  • Če je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba pri delu ali poklicna bolezen, pridobite pravico do invalidske pokojnine, ne glede na to, koliko pokojninske dobe ste dopolnili. 
  • Če je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba zunaj dela ali bolezen, pridobite pravico do invalidske pokojnine, če imate ob njenem nastanku dopolnjeno pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti. 

Višina invalidske pokojnine je odvisna od več dejavnikov:

  • višina pokojninske osnove,
  • vzroka za nastanek invalidnosti,
  • dopolnjene pokojninske dobe in starosti zavarovanca na dan nastanka invalidnosti,
  • spola zavarovanca.

Kako pogosta je trajna invalidnost v Sloveniji?

Trajna invalidnost je tema, o kateri nihče ne želi razmišljati. Pravzaprav je večina Slovencev prepričanih, da jih trajna in popolna nezmožnost za delo ne more doleteti. Pa vendar številke kažejo malo drugačno realnost. V prvi polovici leta 2021 je bilo prejemnikov invalidskih pokojnin kar 11,8 % vseh upravičencev do pokojnin (ZPIZ Slovenije, Letno poročilo). Največ, več kot 90 % trajne in popolne nezmožnosti za delo nastane kot posledica bolezni. Poškodbe in poklicne bolezni pa imajo na invalidsko upokojevanje manjši vpliv. 

Ko smo na vrhuncu svojih delovnih moči, je težko razmišljati o scenarijih, kot so invalidska upokojitev ali dolgotrajna nezmožnost za delo. In čeprav nesreča nikoli ne počiva, je prav, da v svet stopamo samozavestno in pozitivno. Pa vendar ni nič narobe, če naše misli kdaj pa kdaj zaidejo v alternativne scenarije, kjer se nam lahko pripeti tudi kaj nepričakovanega, kar nam lahko za vedno obrne življenje na glavo. In takrat je dobro, da smo pripravljeni. Veliko je že to, da vemo kam se obrniti po nasvete in pomoč.